Omemba: Brina Jenček

»V predstavi Bambi, ki jo je po literarni predlogi dramatizirala dramaturginja in gledališka ustvarjalka Brina Jenček, vstopamo v kompleksen svet nevarnosti skozi uporabo gledaliških lutk in glasbene atmosfere v izvedbi vsestranskega umetnika Žigana Kranjčana.«

»Prek lutk lahko mlajše občinstvo na varni distanci preko performativnega objekta varno vstopa v svet čutenja in si ogleda kompleksnejše situacije, ki jih zgodba vključuje.«

»Drama razkriva svet, v katerem družbene maske služijo kot orodje za ohranjanje položaja, ugled pa postane največja vrednota – ne glede na to, ali je zgrajen na zdravih ali trhlih temeljih.«

»S tem postane jasno, katere zgodbe se lahko povedo, katere se smejo slišati, katerim se ne verjame in katere morajo ostati zamolčane.«

»Kot je dodala Brina Jenček, so poskušali ustvariti predstavo, ki ni didaktična, pač pa čustveno popotovanje tako za igralce kot gledalce.«

»A kot je povedal, so imeli dovolj manevrskega prostora, da so se odločili drugače, če 'nekaj ni delovalo'.«

»Kot je dodala, so poskušali ustvariti predstavo, ki ni didaktična, pač pa čustveno popotovanje tako za igralce kot gledalce.«

»Ja, vsekakor je tokrat drugače.«

»Tak princip pisanja se mi zdi, da je prišel zelo naravno.«

»To besedilo je velik izziv, hkrati pa velik privilegij.«

»Pri ustvarjanju tega teksta sem zelo uživala.«

»Mislim, da je to vsekakor zelo generacijsko zaznamovano.«

»Mislim, da je to vsekakor zelo generacijsko zaznamovano in da si nekako niti ne znamo več predstavljati neke alternative mirnosti, stalnosti, bivanja.«

»Ja, vsekakor je tokrat drugače. Besedilo je bilo, kot rečeno, že izvedeno v okrnjeni bralni verziji, ampak se mi zdi, da je tokrat tekst res zazvenel drugače.«

»Tak princip pisanja se mi zdi, da je prišel zelo naravno, ravno zaradi tega poslušanja in tudi likov, ki ne reagirata nujno oziroma nista toliko impulzivna in napadalna.«

»To besedilo je velik izziv, hkrati pa velik privilegij, da dobiš nekaj takega v roke, ker je že na ravni jezika izjemno muzikalno.«

»Bil je izziv, sploh to, da te lovi mikrofon.«

»Pri ustvarjanju tega teksta sem zelo uživala, ker se mi zdi, da gradacija čustev poteka tako naravno.«

»Mislim, da je to vsekakor zelo generacijsko zaznamovano in da si nekako niti ne znamo več predstavljati neke alternative mirnosti.«

»Vsekakor, vse to je vzročno-posledično.«

»To je absolutno nujno.«

»Čeprav nisem imela v mislih radia kot ciljnega formata – oziroma sploh nisem imela formata v mislih, jaz sem samo pisala.«

»Nisem se hotela obremenjevati z uprizoritvijo, nisem pisala nobenih didaskalij ali akcij, ker se mi zdi dobro, da je besedilo odprto in da se potem uprizarja v kakršni koli obliki.«

»Po živi izvedbi pa se je izkazalo, kot da bi bilo napisano za radio in da si skoraj ne znam predstavljati drugega kot radijske izvedbe.«

»Strah me je prevelikih oči in premajhnih medvedov.«

»Nenehna negotovost pa ga spravlja v vse večjo stisko.«

»To je najbolj zelen klobuk sveta!«

»Po dolgem času se nečesa veselim. In kokr bo najbolj gadno, se selit pa iskat flet pa urejat birokracijo pa te pi*****je. Tko bo hkrati tut dobr. Zame bo dobr.«

»Ne vem, kje v tej sliki je prostor zame.«

»Pol pa pomislim na vse, kar zamujam zarad tebe. Na moja najboljša leta, ki si mi jih ukradu.«